Galerija slik Praškega gradu (Obrazárna Pražského hradu) sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine.

Monografija izrisuje zgodovino dvorca Podšentjur v zasavskem Podkumu do danes. Med podšentjurskimi graščaki pripada posebno mesto rodbini Čop, ki je dvorec kupila leta 1748, od zemljiške odveze leta 1848 pa kontinuirano kmetuje na nekdanji dominikalni posesti. Prva posebnost Podšentjurja je dolgotrajno lastništvo Čopovega rodu, saj so Čopi danes na Slovenskem najstarejša od samo dveh rodbin graščakov neplemiškega izvora, ki se lahko pohvalita, da sežejo njune korenine še v čas pred prelomnim letom 1848. Druga posebnost je nastanek dvorca, ki se je razvil v drugi polovici 16. stoletja iz posesti kmetov Zavrlov. Ti so se v dveh ali treh generacijah povzpeli od navadnih podložnikov do zemljiških gospodov, zadnja predstavnica te rodbine pa se je celo poročila s plemičem. Končno ne gre prezreti tretje posebnosti, dejstva, da sta v 20. stoletju potonila v pozabo tako ime dvorca kot sploh spomin na Čopovo hišo kot nekdanji dvorec ter na Čope kot graščake in zemljiške gospode.

Prešeren je za časa svojega življenja izbral in uredil pesmi, ki jih je izdal pod naslovom Poezije Doktorja Franceta Prešerna, ki je izšla decembra 1846 z letnico 1847. Nekatere pesmi so bile objavljene prvič, večina pa je že bila znana, saj je objavljal v Ilirskem listu, Kmetijskih in rokodelskih novicah, Krajnski Čbelici in drugih. Rdeča nit Prešernovih poezije je neuslišana ljubezen, ki je bila njegova stalna spremljevalka. Dolenčeva Zalika, Jerica Podbojeva, Barbara Peklarjeva, … in seveda Julija Primicova, Prešernova velika ljubezen.

Vaš nepogrešljivi priročnik za vsakodnevno načrtovanje. Izviren astrološki koledar z nasveti za vsak dan.

ina Medved (1989, Maribor) je pesnica, kulturna producentka, urednica, prevajalka, performerka in fotografinja. Končala je študij primerjalne književnosti in francoščine. Poezijo objavlja v vidnih slovenskih literarnih revijah, pa tudi v Franciji, Srbiji, Belgiji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, Rusiji, Kanadi in na Hrvaškem. Je zmagovalka festivala mlade literature Urška ter literarnega festivala Spirala (2019) in polfinalistka pesniškega turnirja Založbe Pivec (2017). Svoje pesmi razvija tudi v pesniške performanse. Je prva slovenska prvakinja v slam poeziji (2016) in vodja Pesniškega društva Slam zverine.

Več o knjigi na: https://www.literarnalekarna.com/odr/primoz-sturman-sinteze#