Na zahodu Karibskih otokov se popotnik znajde v ujetništvu piratov, ki ga ne nameravajo izpustiti. Zaradi grozne hrane mu preti skorbut, zato skupaj s soujetniki začne načrtovati pobeg, kakršnega še niste videli. Gusarske preobleke, talci, smodnik in malo ognja pa zbogom. Čisto prava pustolovščina!

Nekje, Bogu za hrbtom, stanuje v majhni koči na drevesu coprnica Katarina Mantikora Salamenska IV. (po domače Katka). Da bi potešila svojo neizmerno radovednost, svoje dneve preživlja v izvajanju magičnih obredov. Kornelij, demon v podobi sove, ji pri tem pomaga in deli neprecenljive (čeprav pesimistične) nasvete. Tako je naneslo, da je Katka naletela na samega gospodarja pekla, Satana. Ta je imel v lasti knjigo, ki se je zdela Katki neznansko zanimiva. Kljub Kornelijevim svarilom si jo je izposodila in zanjo zastavila svojo dušo. Vse bi se srečno končalo, če ne bi knjiga nekega dne … izginila. In če se ni pripravljena ločiti od svoje duše, jo mora Katka prav hitro najti.

Pričujoča monografija obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi. Je plod večletnega dela avtorja monografske publikacije na civilnodružbenem, pedagoškem in raziskovalnem področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi.

Znanstvena monografija Oktobrska revolucija 1917—2017: med izkušnjo, interpretacijo in poetizacijo je dragocen pogled ne le v zgodovino, temveč tudi v socialne napetosti neoliberalnega kapitalizma današnjega časa. Na podlagi svežih pristopov predoči analizo, usklajeno z raziskovalnimi smernicami v okoljih, ki se mnogo bolj posvečajo vprašanjem globalne zgodovine, kot se slovensko.

V znanstveni monografiji so nanizani slovenski igralci in igralke ter režiserji in režiserke, ki jih povezuje prestopanje ustaljenih predstav o gledališču. Zbrane biografske študije govorijo tudi o meji med hladno zavezanostjo znanstveni obravnavi in tisto težko merljivo, težko ulovljivo in še težje opredeljivo dimenzijo nevidno bivajočega v človeških odnosih, ki v obliki tesnih ali ohlapnih socialnih mrež bistveno opredeljuje ne le vsakokratna osebna, ampak tudi družbena razmerja.

Kot je v recenziji zapisal izr. prof. dr. Gorazd Bajc, postajajo pomembni jubileji vidnih zgodovinarjev že tradicionalne priložnosti poklona slavljencu v obliki znanstvenih prispevkov kolegov in kolegic, ki so z njim plodno sodelovali oziroma to še vedno počnejo.

»Bila sva nekako neizrečena.« Knjiga Mušji ples je napisana v dvojini – kot skupno delo slikarja in njegovega dvojnika pisatelja. S pisanjem ne skušata izstopiti iz te neizrečenosti, ampak jo skušata od besede do besede vzdržati kot mejno stanje med obstajanjem in neobstajanjem, med življenjem in smrtjo.