Pripovedno izročilo, ki ga je proti koncu 19. stoletja v Motniku in okolici zbral preprost čevljar in trgovec Gašper Križnik, je s to knjigo po več kot stopetdesetih letih predstavljeno širši javnosti. Dragoceni in doslej še neizkoriščeni vir prvljic in povedk osrednje Slovenije je končno umeščen na zemljevid slovenske nesnovne dediščine in v mednarodni prostor.

- iz recenzije doc. dr. Marije Klobčar

"Pesniška zbirka Pot je razdeljena na naslednje cikle: Za zidovi, Pošast, Ona, Molitev, Ljubezen in Sledi. Naslovi nakazujejo, da se pesnica včasih znajde v utesnjenosti in navidezni neprehodnosti, nanjo prežijo tudi sence ogroženosti, vendar se zmore ohranjati v svojem življenjskem položaju in okoliščinah, v katerih se naznanja brez števila različnih možnosti. Šepeta molitev, ki ni prošnja, temveč pričevanje o lastni moči in želji, da ne bi kar tako izginila, temveč bi za njo ostale sledi, zapisane v pridih večnosti. Ostanejo naj spomini nanjo, verzi bodo pričali o njenem življenju in vsem tistem, kar ga je zapolnjevalo, potrjevalo njeno navzočnost v času in prostoru ter jo intimno in v povezanosti z drugimi ljudmi uresničevalo. Pesničino bivanje je vpeto v naravo in tesno povezano z dogajanjem v njej. Avtorica živo občuti njeno barvno in pojavno razkošje, vse to se je dotika in bogati njeno življenje. V svoji pesniški govorici pooseblja naravne pojave. V naravi se pesnica napije lepote, popestri svoj jaz z vonjavami ter ga polepša in okrasi z barvami in ponavljajočimi se spremembami. Opazuje menjavanje letnih časov, očara jo zlasti prihod pomladi, saj ji prinese svežino ter nov polet in upanje. Ta svetli in sveži letni čas ji naznanja, da bo njena prihodnost slikovita in raznobarvna. Odide v naravo, zaustavi se pod drevesom in dočaka srečo. Morala je tja, kajti prav tam je sreča čakala nanjo."

dr. Marija Švajncer