Pesmi

Tema pričujoče številke je samoizolacija. To je tema, ki smo jo v uredništvu pogosto preizpraševali. Arhitekturna stroka se je v zadnjem stoletju močno samoizolirala. Pogosto je postala hladna in nerazumljiva za ljudi, ki naj bi jim služila. Čeprav je bila vedno polna idealov o boljšem svetu, so njena hotenja ostala izolirana med njenimi posvečenimi častilci – arhitekti. A od prve številke dalje želimo z revijo arhitekturo odpirati in približevati tistim, ki jim je namenjena. Revijo želimo usmeriti iz udobja distancirane »stroke« k bralcem, k ljudem, ki se v grajenem okolju gibamo in živimo. Zato je Outsiderjev horizont širok in odprt.

Ob zaključku leta 2020, ki je prineslo mnogo sprememb in prilagoditev, je luč sveta ugledal Tolminski zbornik 2020. Novi zbornik bi sicer morali predstaviti že maja, ob prazniku občine Tolmin, pa so znane razmere to preprečile oziroma zamaknile na konec leta, pojasni glavni urednik Zdravko Duša. Tolminski zbornik na skoraj 700 straneh ponuja veliko različnih vsebin. V njem ni orisano samo zadnje desetletje življenja na Tolminskem, ampak različni avtorji obravnavajo tudi druge zgodovinske teme. Vključena so poročanja o delovanju tolminske občine v tem obdobju, prostor so dobile tudi različne ustanove, ki zaznamujejo naše življenje, svoje pa so dodali še literarni ustvarjalci.

Gornje Posočje sicer ni poznano kot industrijska pokrajina, pa vendar je industrija v teh krajih prisotna že vsaj sto let. Prva industrijska obrata sta začela delovati že pred prvo svetovno vojno, a po vojni z delom nista nadaljevala. Prava industrializacija je kraje ob zgornji Soči zajela šele po koncu druge svetovne vojne oziroma po priključitvi območja k Jugoslaviji.

Razstava na ogled postavlja izbor gradiva iz naše bogate muzejske zbirke Razglednice.

Prva obsežnejša posthumna razstava Božidarja Dolenca, enega najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas, je nastala na osnovi njegove leta 2016 pridobljene fotografske zapuščine. Kompleksnost, bogastvo in obsežnost opusa avtorja, ki je s svojim nekonformističnim duhom ob tematiziranju uličnih prizorov izoblikoval fotografsko poetiko, prepoznavno po skoraj boleči neizprosnosti in pomenski trpkosti, in ki ga je posebna vizualna estetika dogodkov alternativne kulture od konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja pritegovala tako močno, da velja za njenega največjega pričevalca, sta narekovali, da se enako skrbno kot fotografijam, ki jih je Dolenc sam vključil v svoje znane cikle in se z njimi predstavljal na razstavah, posvetimo tudi njegovemu obsežnemu korpusu posnetkov alternativne kulture osemdesetih let.

Moderna melanholija Zahoda je protislovna. Med družbenimi razmerji, ki predstavljajo potencialne vire melanholije, in melanholičnimi posamezniki obstaja velik razkorak. Po eni strani so melanholični ljudje družbeno nezaželeni – njihova notranja nesreča je pogosto predmet medicinskih, verskih in popularnopsiholoških obravnav.